-
1 less
[les] 1. adjective((often with than) not as much (as): Think of a number less than forty; He drank his tea and wished he had put less sugar in it; The salary for that job will be not less than $30,000.) manj(ši)2. adverb(not as much or to a smaller extent: I like her less every time I see her; You should smoke less if you want to remain healthy.) manj3. pronoun(a smaller part or amount: He has less than I have.) manj4. preposition(minus: He earns $280 a week less $90 income tax.) minus- lessen- lesser 5. adverb(less: the lesser-known streets of London.) manj- no less a person than* * *I [les]adjective (comparative od little) manjši, manj važen, manj pomembenno less a man than (the senator) — najmanj, vsaj, sam (senator)may your shadow never be less — da bi ti nikdar česa ne zmanjkalo, vse najboljše!II [les]adverb (comparative od little) manj, manj pomembnostill ( —ali much) less — še mnogo manj, kaj šelenone the less — kljub temu, vseenono less (than) — nič manj, nihče manj (od)III [les]nounkar je manjše, manj pomembno; manjši del (število, količina itd.)in less than no time — takoj, v trenutkuto do with less — shajati z manj (denarja itd.)nothing less than — najmanj, vsajIV [les]prepositionmanj, minusV [-lis]suffix brez (npr. cildless brez otrok) -
2 more
[mo:]comparative; = much* * *I [mɔ:]adjectiveveč, še; archaic večji (le še v the more fool večji norec; the more part večji del)some more tea, please — še čaja, prosimso much the more — tem več, tem prejII [mɔ:]adverbveč, bolj, še; povrh, za namečekmore or less — več ali manj, približnothe more... the more — čim več... tem večthe more so because — tem bolj, kerall the more so — tem več, tem prejno more than — ne več od, samoonce more — še enkrat, zopetneither more nor less than (stupid) — dobesedno, preprosto, docela (neumen)it is wrong and, more, it is foolish — ni prav in povrh je še neumnowhat more? — kaj pa še? -
3 wit
[wit]1) (humour; the ability to express oneself in an amusing way: His plays are full of wit; I admire his wit.) duhovitost2) (a person who expresses himself in a humorous way, tells jokes etc: He's a great wit.) duhovitež3) (common sense, inventiveness etc: He did not have the wit to defend himself.) zdrav razum•- witless- - witted
- witticism
- witty
- wittily
- wittiness
- at one's wits' end
- keep one's wits about one
- live by one's wits
- frighten/scare out of one's wits
- out of one's wits* * *I [wit]nounpamet, razumnost, bistrost, inteligenca, razsodnost; duševna sposobnost; zdrav razum; duhovitost, domiselnost; duhovitež, duhovit, odrezav človek, inteligentna oseba, duhovna veličinathe five wits obsolete petero čutovto be at one's wit's end — ne vedeti kako in kaj, ne se znajtiI am at my wit's end — sem pri kraju s svojo pametjo, ne znam si več pomagatito be out of one's wits — izgubiti pamet (glavo), ne biti pametenhe has his wits about him — on si zna vedno pomagati, prisotnost duha ga nikoli ne zapusti, on je vedno buden (oprezen)to have wit to — imeti dovolj pameti za (da...)he has not the wit to see... — nima toliko pameti, da bi uvidel...to live by one's wits — živeti od svoje prebrisanosti (prevar, goljufij), več ali manj pošteno se prebijati skozi živijenjeII [wit]obsolete transitive verb & intransitive verb (sed. čas I (he) wot, preterite in past participle wist, — sed. deležnik witting) vedetito wit — to je, namreč; kot sledi; in to -
4 about
1. preposition(on the subject of: We talked about our plans; What's the book about?) o2. preposition, adverb1) ((sometimes round about) near (in place, time, size etc): about five miles away; (round) about six o'clock; just about big enough.) okrog2) (in different directions; here and there: The children ran about (the garden).) naokrog3) (in or on some part (of a place etc): You'll find him somewhere about (the office).) nekje blizu4) (around or surrounding: She wore a coat about her shoulders; He lay with his clothes scattered about.) okrog, naokrog3. adverb((in military commands etc) in the opposite direction: About turn!) obrat, krog* * *I [əbáut]adverbnaokoli, naokrog, nekje v bližini; približnoabout and about — sem ter tja, tu pa tam; American zelo podobno, enakoto be about — biti razširjen, prisostvovati; biti v teku; biti pokonci; biti zdravto be about to do s.th. — pravkar nameravati kaj storitito bring about — povzročiti, uresničiti, dokazatito come about — pripetiti, zgoditi semilitary American about face — poln obrat, na desno!military left about! — na levo!military right about! — na desno!colloquially about right — še kar pravrumours are about — govori se, širijo se govoriceto send to the right about — zapoditi, ošteti kogato set about to do s.th. — lotiti se česa, začeti kajmilitary about turn — poln obrat; na levo; American na desnowhat are you about? — kaj počneš?, kaj nameravaš?II [əbáut]prepositionokoli, okrog, o, prigo about your business! — skrbi za svoje stvari!to go the wrong way about s.th. — lotiti se stvari z napačnega koncabe quick about it! — podvizaj se!, pohiti!what about it? — kaj bi bilo s tem?III [əbáut]transitive verbnautical spremeniti smer ladje -
5 much
comparative of; see more* * *I [məč]adjectivemnogoso much water — toliko vode, sama vodacolloquially he is too much for me — nisem mu dorastel, ne pridem mu do krajaII [məč]adverbmnogo; zelo (v sestavljenkah: ŋ-admired); zelo, veliko (pred komparativi: much stronger); daleč (pred superlativi: much the oldest); skorajhe, as much as any — on, prav tako kot kdo drugmuch less — mnogo manj, kaj šele, da ne rečemcolloquially not much — komaj da (v odgovoru)how much? — koliko?III [mač]nounmnogo, velika stvar, nekaj posebnegamuch will have more — kolikor več imaš, toliko več želiš -
6 within
[wi'ðin] 1. preposition(inside (the limits of): She'll be here within an hour; I could hear sounds from within the building; His actions were within the law (= not illegal).) znotraj2. adverb(inside: Car for sale. Apply within.) znotraj* * *I [wiðín]adverbznotraj, v hiši, doma, v notranjosti; figuratively v dušiis he within? — je on doma?to go within — iti v hišo, v soboto make s.o. pure within figuratively očistiti komu dušoto stay within — ostati v hiši, domaII [wiðín]preposition (krajevno) v, znotraj; znotraj meje, v obsegu, ne nad; v dosegu, ne predaleč, ne dljè odwithin the house — v hiši, domahe is within the reach — on ni daleč, do njega je lahko pritiwithin sight — v vidu, videnwithin a bit, within a little — skorajwithin an ace — skoraj, malodaneto be within an ace of s.th. — za las čemu uitiwithin the meaning of the Act — znotraj zakona, po zakonu, predvideno po zakonuto live within one's income — živeti ustrezno svojim dohodkom, ne iznad svojih sredstevwithin a stone's throw — za lučaj, nedaleč, blizuhe was within a hair's breadth of losing his life — za las je manjkalo, da ni prišel ob življenje; (časovno) znotraj, v, v manj kotIII [wiðín]nounnotranja stran, notranjščina, notranjost -
7 no
[nəu] 1. adjective1) (not any: We have no food; No other person could have done it.) noben2) (not allowed: No smoking.) prepovedan3) (not a: He is no friend of mine; This will be no easy task.) noben2. adverb(not (any): He is no better at golf than swimming; He went as far as the shop and no further.) nič3. interjection(a word used for denying, disagreeing, refusing etc: `Do you like travelling?' `No, (I don't).'; No, I don't agree; `Will you help me?' `No, I won't.') ne4. noun plural( noes)1) (a refusal: She answered with a definite no.) ne2) (a vote against something: The noes have won.) glas proti•- nobody5. noun(a very unimportant person: She's just a nobody.) niče- no-one- there's no saying
- knowing* * *I [nou]adjectivenoben, nobedenof no account — nevažen, nepomembenno man — nihče, noben človek; kdor je vedno protino man's land — sporno ozemlje, military ozemlje med dvema frontamamilitary slang no bon — zanič, ne greno doubt — seveda, nedvomnono end — zelo, močno, silnono fear — brez strahu, brez bojaznino go — zaman, nemogočeand no mistake — gotovo, brez dvomano picnic — ni lahko, ni šalain no time — takoj, nemudoma, hitrono wonder — ni čudno, naravnono cards no flowers — fraza v angleških osmrtnicah (brez vabil za pogreb, cvetje hvaležno odklanjamo)II [nou]adverb (za or) ne; (s komparativom) nič, sploh nemilitary slang no compree — ne razumemno sooner... than — komaj... ženo more — nič več, ne več, nitino less than — vsaj, najmanj, nič manj odIII [nou]nounzavrnitev, odklonitev; parliament glas proti -
8 day
[dei] 1. noun1) (the period from sunrise to sunset: She worked all day; The days are warm but the nights are cold.) dan2) (a part of this period eg that part spent at work: How long is your working day?; The school day ends at 3 o'clock; I see him every day.) dan3) (the period of twenty-four hours from one midnight to the next: How many days are in the month of September?) dan4) ((often in plural) the period of, or of the greatest activity, influence, strength etc of (something or someone): in my grandfather's day; in the days of steam-power.) v času...•- daybreak- day-dream 2. verbShe often day-dreams.) sanjariti- daylight- day school
- daytime
- call it a day
- day by day
- day in
- day out
- make someone's day
- one day
- some day
- the other day* * *[dei]noundan; obletnicaall day, all the day, all day long — ves danAmerican between two days — ponočislang call it a day — smatraj za opravljenoto give s.o. the time of the day — povedati komu, koliko je ura; pozdraviti gato have a day of it, to take a merry day of it — dobro se zabavati, uživatiif a day — natanko, nič več in nič manj odin the days of old — nekoč, prejevery other (third etc.) day — vsak drugi (tretji itd.) danone day or other — pred kratkim, nedavno, oni danto pass the time of the day — pogovarjati se, klepetatito know the time of day — biti buden, paziti, biti izkušen
См. также в других словарях:
vèč — prisl. (ȅ) 1. izraža večjo količino ali mero, ant. manj a) s samostalnikom: imeti več časa; zahtevati več denarja kot drugi; govoriti z več ljudmi; imeti več škode kot koristi; srečati se po več kot desetih letih / podražiti za več kot sto… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mànj — prisl. (ȁ) 1. izraža manjšo stopnjo, ant. bolj: manj domač, razvit, zelen; glava je manj poškodovana kot roka / nav. ekspr.: dobro bi bilo, če bi bil malo manj zgovoren; čedalje, vse manj ostaja doma / govori manj razločno; ekspr. zdaj pa pride… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nékaj — nečésa zaim., nečému, nékaj, nečém, nečím (ẹ̄ ẹ̄) 1. izraža neznano ali namenoma neimenovano stvar, pojav: nekaj ga moti pri delu; počakaj, da ti nekaj povem; še nekaj sem hotel reči, pa se ne spomnim več; njuni usodi sta si v nečem podobni;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blagoslòv — óva m (ȍ ọ̄) 1. rel. prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: dati, dobiti blagoslov; dvigniti roke k blagoslovu; materin blagoslov / apostolski blagoslov papežev // v krščanstvu obred z znamenjem križa: blagoslov z monštranco / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pésem — smi ž (ẹ̑) 1. krajše literarno delo z ritmičnim besednim redom, s posebno glasovno ureditvijo, navadno z manjšim številom besed v vrstici: brati, deklamirati pesmi; pisati, star. zlagati pesmi; prevesti, uglasbiti pesem; romantična, satirična,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jemáti — jêmljem nedov., jemljíte; jemál (á é) 1. delati, da prehaja kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: delavci so jemali orodje in odhajali; jemali so ji jabolka iz rok in jedli; pazljivo je jemala denar od kupca; garderoberka je z eno roko jemala… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
láhek — tudi lahák hka o tudi ó prid., lážji (á ȃ á) 1. ki ima razmeroma majhno težo: lahek kamen; lahek kovček, tovor; vzdigni otroka, saj je lahek; olje je lažje od vode; lahek kot pena, pero / lahek pomladanski plašč; lahke zavese; ta obleka je lahka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šè — prisl. (ȅ) 1. izraža nadaljevanje trajanja, obstajanja česa: on še dela, živi; ali jo še poznaš; zgodaj je, vsi še spijo; kriza še traja; vstopnice so še v prodaji / bil je še dan, a v gozdu je bilo že temno; zunaj je še toplo / še je bolan; še… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tŕd — a o tudi ó prid., tŕši (ȓ ŕ) 1. ki se pod pritiskom ne udere, vda (rad): trda blazina, postelja / trd živalski oklep / hoditi po trdem snegu; trda, uhojena pot / ekspr. spati na trdih tleh / trdi svinčnik ki tudi ob večjem pritisku dela manj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izgubíti — ím tudi zgubíti ím dov., izgúbil tudi zgúbil (ȋ í) 1. nehote, nepričakovano priti v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: izgubiti denarnico, dokumente, uro; rokopis se je izgubil / ekspr. pri tebi se vse izgubi / izgubiti sled v snegu;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzéti — vzámem dov., vzêmi vzemíte; vzél; nam. vzét in vzèt (ẹ á) 1. narediti, da pride kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: vzel je košaro in odšel po sadje; vzemi (si) žlico in jej; vzeti komu prtljago iz rok; vzela je denar od kupca in ga preštela… … Slovar slovenskega knjižnega jezika